Čas za kahlico
26. september 2015
Pri enem letu prezgodaj, pri dveh letih prepozno? Ni pravilnega odgovora! Kdaj bo otrok brez pleničk je kakor hoja, govor, prespana noč in ostali življenjski uspehi malčka, odvisen od otroka. Sicer imamo starši ključno vlogo pri odvajanju pleničke saj smo mi tisti, ki jo malčku snamemo ali nadenemo. Smo tudi glasni navijači, ko v kahlici uzremo kakec ali lužico. Smo tudi profesionalni animatorji, ko z igračkami in knjigicami vztrajamo, da ostane malček čim dalj časa na kahlici.
Kako pa sploh začeti? Snamemo pleničko, vzamemo kahlico, malčku razložimo, da se od danes naprej tukaj lula in kaka, posedemo malčka in….? Tako nekako smo poskusili mi, in…. Juhej! Zgodila se je lužica v kahlici. In…Juhej! Lužice so bile tudi na kavčku, postelji, tepihu, ploščicah, igračkah – mislim, da je mala markirala bolje, kot sosedov kuža. S kakci je bila podoba zgodba – ko smo jo slišali, da se je po stanovanju začela dreti ˝Kakeeeeeccccccc˝ smo se opremili s krpami in čistili in šli v lov za kakcem.
Počasi ji je uspelo iz naših mimik razbrati, da se lula in kaka v kahlico. Tudi lepo je znala povedati kdaj jo tišči na kahlico. Potem pa lepega dne: ˝Kakat, plenička!˝ Mami zmedeno: ˝Ha? Ne, kakat, kahlica!˝ Bevskajoče: ˝NE, kakat, plenička!˝ Mami: ˝Kahlica!˝ Kričeče: ˝Pleničkaaaaa!˝ No, in smo še danes v pleničkah. Kahlica je trenutno domovanje trem suhim južinam in nekaj prahcom. Sedaj je stara 20 mesecev in zadnjič me je že nekdo ˝prijazno˝ vprašal ali imamo še kar pleničke.
Kahlico smo uvajali v poletnih mesecih, ko je bila mala lahko nagec. Kaj pa sedaj, ko je pritisnil mraz? Verjetno se lahko prehladi, ne? Kaj pa, ko si zunaj – se moraš držati radiusa 50 m od doma, da če ji uide v hlače šibaš domov? Kaj pa, ko si v avtu in nimaš kje ustavit, ubogo dete te pa milo opozarja, da ga tišči? A si rečeš, da nimaš kaj in pustiš, da otrok namoči sebe in avto sedež? Kaj pa ponoči brez pleničke – te otrok pokliče, da ga komplet preoblečeš? Sto in eno butasto vprašanje za reševanje tako preprostega problema – saj so samo pleničke :)
Nekaj modrosti, ki se jih bomo ponovno poslužili tudi mi:
1. Otroke obravnavajte kot posameznike in jih ne silite preveč. Treba je počakati, da je otrok pripravljen.
2. Najpomembnejše je potrpljenje. Dajte otroku čas, da se pripravi, potem pa ga vodite z obilo ljubezni. To je naraven proces, zato naj se vam nikamor ne mudi.
3. Kahlico vzemite povsod in jo uporabite ob vsaki priložnosti.
4. Dober zgled. Vključite starejše bratce in sestrice, ki že samostojno uporabljajo školjko.
5. Kahlica naj bo otroku pred očmi.
6. Poskrbite, da je nakupovanje spodnjih hlačk velik dogodek. Nakupovanja se bodo razveselili, vi pa jim boste pokazali, da so dovolj veliki, da lahko nehajo nositi pleničke.
7. Za navajanje na kahlico izberite poletje, takrat je vse veliko laže. Poleti otrok nosi preprosta oblačila, ki jih je lahko sleči in oprati. Otrok je poleti veliko v naravi, kjer je mnogo primernejših kotičkov za ˝nezgode˝, kot doma.
8. Preskočite kahlico, takoj začnite uporabljati školjko. Otroku pokažite, da je to nekaj najbolj samoumevnega. Otrok se tako školjke nikoli ne bo bal. Stopnička naj bo vedno pri roki, tako se bo lahko otrok povzpel na školjko, dobro pa se obnese tudi pri umivanju rok.
9. Naj otrok vidi na školjki sedeti tudi vas. Otroku povejte kaj počnete in mu vzbudite zanimanje, da tudi sam poskusi.
10. Ne hitite – navsezadnje otrok ne bo v plenicah do pubertete. V kahlico bodo lulali in kakali, ko bodo pripravljeni.
Modrosti povzete po: Gilbert, J. (2003) Navajanje na kahlico: za lažji prehod od pleničk do školjke. Radovljica : Didakta.
