Naglavne uši - neprijetna nadloga za vso družino
31. oktober 2015
Rebeka Koželj, mag.farm.:
Predsodki, da se naglavne uši pojavljajo ob neustrezni osebni higieni, so odveč. Uši ne izbirajo bivališča na naših glavah glede na starost, spol, socialno-ekonomski položaj ali barvo in dolžino las. Dobi jih lahko praktično kdorkoli. Celo bolj so jim všeč čisti kakor mastni lasje. Edina skupina, ki pogosteje podleže ušivosti, so otroci v vrtcih in šolah, ker je med njimi zaradi tesnejših stikov prenos uši iz glave na glavo lažji. Seveda pa lahko dobijo uši tudi odrasli. Uši nimajo zadržkov!
Kako se prenašajo?
Naglavne uši (Pediculus humanus capitis) so žuželke brez kril, ki se plazijo s pomočjo treh parov nog, na koncu katerih imajo kaveljčke, s katerimi se dobro oprimejo las. Prenašajo se z dotikom glave ob glavo in redkeje preko predmetov (glavnikov, pokrival, posteljnine). Zmotno je prepričanje, da uši skačejo iz glave na glavo, prav tako tudi ne plavajo.
Kako ravnati, ko izvemo, da so se v šoli ali vrtcu pojavile uši?
Odziv pretirano zaskrbljenih staršev: »Panika! Otrok mora ostati ves teden doma. Vsak dan mu bomo oprali lase s šamponom proti ušem, razkužili bomo celotno stanovanje in zavrgli posteljnino. Avto pa najbolje, da kar prodamo, saj uši iz naslonjal ne bomo uspeli odstraniti.«
Odziv malomarnih staršev: »Ah, saj vsako leto krožijo govorice o ušeh, le da bi zapravljali denar za razne farmacevtske preparate proti ušem. Najin otrok se vsak dan umije in počeše. Ob taki čistoči stanovanja ne more dobiti uši! Nima smisla, da mu sploh pregledujemo lasišče!«
Pravilno ravnamo takole:
1. Najprej natančno pregledamo lasišče, da ugotovimo, če so prisotne uši ali gnide (jajčeca). To najlažje naredimo s sistematičnim prečesavanjem lasišča (pramen za pramenom). Posebno moramo biti pozorni na predele za ušesi in v zatilju. Če nismo odkrili ničesar, otroku pregledujemo lasišče vsaj dvakrat tedensko. Preventivna uporaba sredstev za zatiranje uši je nesmiselna. Uporabimo pa lahko repelente, ki odganjajo uši. Te je potrebno razpršiti po laseh vsak dan.
2. Če smo našli uši (velike 3-4mm, svetle ali rdeče-rjave barve) ali gnide (velike 1 mm in rjave barve, prazne lupine so bele barve), se moramo lotiti postopka odstranjevanja. Na voljo je veliko različnih preparatov, ki pa niso vsi primerni za vse starostne skupine. Pri izbiri se posvetujemo v lekarni. Preparat nanesemo na lase po navodilih proizvajalca ter upoštevamo, koliko časa ga moramo pustiti učinkovati na lasišču.
3. Lasišče dobro speremo z vodo. Nato še mokre lase dobro prečešemo z gostim glavnikom, da odstranimo uši in gnide.
4. Postopek moramo navadno ponoviti po 3-10 dneh, odvisno od navodil in priporočil, ki so navedena na izdelku.
5. Lasišče v naslednjih dneh pregledujemo tudi vsem ostalim družinskim članom.
6. Obleko, posteljnino, brisače ter pralne igrače operemo pri 60 ̊C ali več. Predmete, ki jih ne moremo oprati (npr. blazine, vzglavnike, igrače) dobro zapremo v plastične vrečke za 14 dni ali pa shranimo za 48 ur v zamrzovalno skrinjo.
7. Oblazinjeno pohištvo, talne obloge in avtomobilske sedeže očistimo s sesalnikom in čistilnimi sredstvi, ter takoj nato na sesalniku zamenjamo vrečko.
8. Če smo mi prvi odkrili pri otroku uši, obvestimo šolo oziroma vrtec.
Kako izbrati najprimernejše sredstvo za odstranjevanje uši?
Na grobo lahko pripravke razdelimo v dve skupini. V prvi so izdelki, ki vsebujejo permetrin (insekticid) ali benzilbenzoat. Ti dve učinkovini uši in gnide ubijeta s kemičnim delovanjem. Pazljivi moramo biti, da izdelek ne pride v stik z očmi, ter v primeru preobčutljivosti na sestavine.
V drugo skupino spadajo izdelki na osnovi rastlinskih olj. Ta delujejo mehansko, tako da prekrijejo uši in gnide. S tem ustvarijo za zrak neprepusten ovoj, zato se uši zadušijo. Olja delujejo tudi na lepilo, s katerim so gnide prilepljene na lase in se zato pri razčesavanju lažje odlepijo. Odločilnega pomena za uspeh teh pripravkov je ustrezen čas delovanja in zadostna količina preparata, da prekrijemo vse lase. Pri dojenčkih in majhnih otrocih, za katere je bila uporaba zgoraj omenjenih sredstev odsvetovana, pride v poštev uporaba belega vazelina, s katerim premažemo lasišče, lase zavijemo v plenico ter pustimo čez noč. Tudi na ta način se uši zadušijo. Slabost tega pristopa je, da se v vodi netopen vazelin zelo težko spira z lasišča.
Omenimo še električne glavnike, ki delujejo tako, da uši in gnide uničijo z električnim tokom in lahko ob rednem vsakodnevnem prečesavanju uspešno nadomestijo kemijska sredstva. Posebno primerni so za tiste, ki so preobčutljivi na ostale izdelke proti ušem.
Katere so najpogostejše napake pri odstranjevanju uši?
• Sredstva proti ušem ne pustimo na lasišču dovolj dolgo ali pa ne uporabimo zadostne količine.
• Po uporabi preparatov nepravilno prečesavamo lase in tako ne odstranimo vseh gnid (pravilno jih prečesavamo tako, da vsak pramen las večkrat prečešemo od rastišča proti konicam).
• Pozabimo, da je potrebno po predpisanem času ponovno uporabiti izbran preparat.
• Po prečesavanju pozabimo, da moramo glavnik namočiti v vodi, ki ima več kot 60 ̊C.
• Pozabimo pregledati lasišča ostalih članov družine.
• Pretiravamo z ukrepi in po nepotrebnem zavržemo predmete, ki jih ne moremo oprati.
Zaključimo lahko, da se naglavnih uši ni potrebno sramovati, pač pa moramo ob pojavu ukrepati takoj, biti natančni pri pregledovanju lasišča in upoštevati navodila na preparatih, ki jih uporabimo.
Nisem se še spopadala z ušmi v naši družini, ampak na zalogi imam tudi domače, naravne recepte za odstranjevanje teh žuželk. Z uporabo jabolčnega kisa se jih da uspešno sanirati: zmešajte enake količine kisa in vode ter mešanico nanesite na lasišče. Ovijte lase v brisačo in pustite delovati vsaj eno uro. Nato si sperite lase z vodo in temeljito razčešite lase z glavnikom, da se znebite gnid.
Drugi način je odstranjevanje uši z uporabo eteričnih olj čajevca in limone. Le-te lahko uporabite tudi za preventivo, a tu je potrebna previdnost pri doziranju.
