Otrok kot terapevt
3. oktober 2015
Zadnje dni razmišljam o stavku, izrečenem pred nekaj meseci. Gospa, ki dela v knjižnici na naši fakulteti, je ob pogledu na mojega sina, takrat starega dobro leto, dejala: ˝Uf, kakšni učki! Kar zagledala sem se vanje. Gospodična, vaš sin je zdravilec. To si zapomnite.˝
Sem človek, ki ne zavrže trditve drugih takoj, ampak jih najprej obdelam kot računalniški program. In se potem odločim ali sprejmem to trditev ali ne. Otroci so tisti, ki nam kažejo pot, se strinjate? Jaz že. V času nosečnosti sem bruhala štiri mesece, tudi vode nisem obdržala v sebi. Očitno se je moje telo moralo očistiti toksinov, ki so se nabirali v preteklosti. Nakopala sem si jih z napačno hrano, pijačo, strupenimi mislimi in odnosi. S prihodom sina na svet, sem začela na novo. Počasi se rešujem spon preteklosti, stara prepričanja počasi odhajajo, učim se poslušati svoje srce.
Za rojstni dan sem dobila v dar knjigo z naslovom Otroci so tega vredni, avtorice Barbare Coloroso. V njej lepo piše kako deluje prožna družina. Prožna družina spominja na hrbtenico – živo in prožno oporo. Daje obliko in prožnost celotnemu telesu. V prožnih družinah je struktura čvrsta, prožna in funkcionalna obenem. Tako skušam delovati tudi sama. Ker tako delovanje narekuje moje srce in se mi zdi samoumevno.
V prožni družini ravnajo s čustvi na zanimiv način. Starši redno počnejo pet reči:
1. Zavedajo se svojih čustev in jih poimenujejo. (˝Sem jezen. Sem prizadeta. Sem vznemirjen. Sem srečen. Sem žalosten. Sem navdušen.˝) Brez zadržkov izražajo široko paleto čustev. Njihovi otroci jih vidijo nasmejane, objokane, radostne, žalostne, jezne, prizadete, razočarane. Otroci se naučijo, da ni nič narobe, če človek doživlja in izraža svoja čustva.
2. Starši priznajo, da so jezni, prizadeti ali prestrašeni, nato pa se na svoja čustva odgovorno in smiselno odzovejo. Ubesedijo svoja občutenja in tudi svojemu telesu dovolijo, da izraža čustva na nedvoumen način. Ne zanikajo, da so žalostni, kadar jim po licih polzijo solze. Ne zanikajo, da so jezni, kadar besno odvihrajo iz kuhinje. Otroci se naučijo, da obstaja konstruktiven odziv na vsako čustvo. Ni jim treba zanikati svojih čustev in se zanje opravičevati.
3. Starši samozavestno govorijo o svojih zmožnostih. (˝Sposoben sem to izpeljati.˝ - ˝Obvladujem situacijo.˝ - ˝Lahko se spremenim.˝ - ˝To sem sposobna sprejeti.˝ - ˝Tokrat mi ni uspelo, mi bo pa naslednjič.˝) Te izjave ustvarjajo občutek moči in nadzora nad lastnim življenjem. Otroci se naučijo, da tudi oni lahko obvladujejo svoja življenja. V družini ni pasivnosti, ki bi jo lahko posnemali.
4. Starši priznavajo resničnost in upravičenost otrokovih čustev, ne da bi o njih sodili. (˝Videti je, da se zelo zabavaš, ko loviš snežinke. Zame je prehladno, zato grem raje na toplo. Pridi mi poročat, koliko si jih ujel, velja?˝ - ˝Vidim, da zares žaluješ za svojo psičko. Bi rada, da te vzamem v naročje in te potolažim, ali bi bila raje nekaj časa sama?˝) Otroci se naučijo, da so njihova čustva pomembna, da starši zaupajo v njihovo zmožnost obvladovanja čustev in da se lahko zanesejo na sočutje in podporo odraslih.
5. Starši otroke naučijo, kako naj na odločen način obvladujejo svoja čustva. Če otroci svoja čustva izražajo neodgovorno, starši v prožni družini ta čustva sprejmejo kot dejanska, jih poimenujejo in otroku pomagajo najti alternativne, odgovorne in konstruktivne načine izražanja. Alternative so lahko na primer: dolg tek ali hitra hoja, nedvoumna verbalizacija jeze, konstruktivno soočenje z osebo, na katero se jeziš. Včasih je bistvo pomoči otroku, da najde drugačne načine izražanja svojih čustev, že v tem, da mu starši pomagajo identificirati in mu priznajo pravico do njega. (˝Zares si videti jezna.˝- ˝Nič ni narobe s tem, da jočeš, kadar si žalosten.˝- ˝Lahko si predstavljam, da si razočarana, ker morava iti domov ravno sedaj, ko se tako dobro zabavaš.˝) Čeprav se zdi, da sta prepoznavanje otrokovih čustev in zagotavljanje njegove pravice do njih enostaven korak, lahko starši preživljajo težko preizkušnjo, kadar je njihov otrok sredi silovitega izbruha jeze.
