Vpliv glasbe na razvoj otroka
12. december 2015
Ko pišem te vrstice, poslušam rock, čisti rock. Odraščala sem ob zvokih glasbenih skupin UriahHeep, TheDoors, Aerosmith, Pink Floyd, Nirvana, Guns N' Roses, Queen, tudi Ramones so se našli. Kasneje, v času raziskovanja sveta in iskanju svoje identitete, sem prešla na malo trše metalske riffe. Nič pa ne bom tajila - med najstniškim časom sem obiskala tudi koncert The Kelly Family in Backstreet Boys - to so bila leta eksperimentiranja. A največ lepih spominov imam iz časov, ko smo z družbo hodili na rock in metal koncerte.
Sluh in poslušanje
Sluh je med najpomembnejšimi čuti, saj se dojenček o svetu okoli sebe veliko nauči prav z zvoki. S sluhom dobi neizmerne količine informacij in to pripomore k vsesplošnemu razvoju. Dojenček sliši približevanje korakov, posluša besede, ki mu jih namenite, čeprav še ne zna govoriti, in zelo uživa med poslušanjem glasbe ter ob enakomernem hrupu sesalnika lahko celo zaspi!
Človeški slušni sistem se odziva že okoli 25. tedna po spočetju. Povedano drugače, dojenčkov slušni aparat se prižge že nekaj mesecev pred rojstvom. Po rojstvu je občutljivost dojenčkov na zvok različna. Nekateri novorojenčki se hitro prestrašijo zaradi glasnega zvoka, drugi pa bodo glede tega bolj sproščeni. Pri tem ima veliko vlogo otrokova osebnost. Na splošno so novorojenčkom bolj všeč zvoki z nižjimi frekvencami kot tisti z višjimi. Nizki toni jih pomirjajo in sproščajo, visoki pa večinoma razburijo in včasih celo spravijo v jok. Novorojenčkom je izrazito všeč človeški glas, pa naj bo to govor ali petje. Večino jih je mogoče umiriti prav z zvokom – uspavankami, pomirljivimi besedami ali z nihanjem metronoma.
Spodbujanje otrokovega napredka
Otrokove slušne sposobnosti boste najučinkoviteje spodbujali z zanimivimi zvoki v njegovem okolju. Otroci imajo radi glasbo, lahko je posneta ali na radiu, zato poskrbite za čim pestrejši izbor, vključno s sodobno in klasično glasbo ter otroškimi pesmicami. Zelo pomembno je tudi, da se pogovarjate z otrokom. Zelo rad namreč opazuje vaš obraz, posluša vaš glas in uživa v vaši pozornosti.
Dojenčku tudi vsak dan berite, saj za to nikoli ni prezgodaj. Glasno branje sodi med najpomembnejše stvari, ki jih lahko naredite za otroka. Užival bo v zvoku vašega glasu, spreminjanju tona v skladu z vsebino in menjavanjem izraza na obrazu, ko pridete do razburljivega odseka. Držite ga tako, da vidi slike, ko mu jih pokažete, saj tako laže naveže povezavo med besedami in zgodbami.
Poslušanje
Ne podcenjujte otrokove sposobnosti poslušanja – med govorom in jezikom, ki ga je zmožen otrok govoriti (govorno izražanje), ter jezikom, ki ga sliši in razume (govorno razumevanje), je namreč velik razkorak. Razvijajoči se otrok sprva razume veliko več, kot lahko izrazi. Njegov besednjak je omejen, vendar razume številne običajne vsakdanje izraze, ki jih uporabljate – to dokazuje njegov odziv, ko jih izrečete. Otrok dojame tudi pomen nekaterih stavkov, ki jih sliši, čeprav ne more izgovoriti niti posameznih besed v njem.
Spodbujanje slušnih sposobnosti
Otrokove sposobnosti poslušanja in koncentracije, kar bo potreboval kasneje v šoli, lahko izboljšate na več načinov. Čim več motenj je v okolici otroka, tem manj možnosti je, da bo prisluhnil vašim pripombam. Hrup v ozadju zaduši vaš glas in otrokova pozornost je razpršena na več virov zvoka hkrati. Če želite, da bi se osredotočil na vas, odpravite motnje – utišajte na primer televizor oziroma predvajalnik zgoščenk. Otroka spodbudite, da vas gleda, ko mu govorite. Stik z očmi odpravlja motnje, otroku pa hkrati omogoči, da je bolj osredotočen, zbran in vas lažje razume.
Otrok se nagonsko obrne, ko zasliši svoje ime. Ko želite, da vam prisluhne, jasno in glasno izgovorite njegovo ime, nato pa za hip ali dva počakajte in mu šele nato povejte, kar ste nameravali. Tisti hip ali dva potrebuje, da svojo pozornost preusmeri na vas. Otrok vas laže sliši, če ste blizu. Veliko staršev krči, ko skuša otroka opozoriti nase, namesto da bi stopili do njega. Laže vas bo slišal, razumel in vam odgovoril, če se pogovarjata iz oči v oči.
V nosečnosti sem poslušala klasično glasbo, ki naj bi pozitivno vplivala na intelektualne sposobnosti in večjo ustvarjalnost, na estetski čut, izboljšala znanje matematike, vplivala na socialne stike in na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov v dobi odraščanja. Kdaj pa kdaj vklopim radijsko postajo, kjer cel dan vrtijo samo klasično glasbo ali pa jazz. Vmes pa z malim kuhava ali pa sestavljava kocke. Čas bo pokazal svoje; ali bo najin škrat poliglot ali pa matematik ;)
Modrovali smo po: WardPlatt, Martin; Moj čudežni malček,Velika Britanija, 2006
